In začnimo…
Ob 6. zjutraj (Ajda tečna) sma štartala od doma(
seveda od Dejanovega doma). Avto naložen do konca, ampak vseeno misel v glavi, kaj vse sma pozabla. Prvi postanek bencinska na Ptuju, pol pa do Gruškovja, kjer sma seveda čakala, ker naši policaji pač morejo komplicirat. Pol ure in že se peljema po hrvaški avtocesti proti Zagrebu-do Zagreba-mimo Zagreba. Nadaljevanje proti mejnemu prehodu Lipovac. Na meji nisma čakala, je pa Dejan dobil svoj prvi štepel v potni list-hrvaškega in potem še srbskega. Ker je mel na obrazu sončna očala policistka ni videla njegovih plavih očk, zato jih je moral odstraniti (njegova razlaga-zanim
ivo, da je v potnem listu črno-bela slika in da je isto moral narediti tudi pri srbskem policaju). Prvi metri v Srbiji-takoj se pokaže razlika: po Hrvaški se pelješ po urej
eni avtocesti, pokošena trava, nič smeti, nobenih ljudi, zaščitne ograje… prideš čez mejo: luknjasta avtocesta, polno smeti, nepokošeno… prvi šok-na avtocesti povožen pes…drugi šok-3 babice, ki na odstavnem pasu veselo klepetajo…tretji šok-nek moški z berglami hodi po odstavnem pasu…četrti šok-moški laufa čez vse 4 pasove na avtocesti….peti šok-zožanje pasu ureja človek. Končno nama uspe priti do Beograda. Dejan je bil malo v stresu, ker tu pač prometna pravila ne veljajo tako kot pri nas-pelji če lahko, če ne pa vseeno pelji, čez dvopasovnico zavij levo-seveda brez semaforjev. Ampak nama je uspelo, s prve sma našla mojeg
a strica in teto. Lepo sta naju spre
jela in že sma dobila malico. Malo sma se odpočila in sledilo je kosilo. Po kosilu sma vzela stvari in s stricem smo se odpravili na prvi izlet. Naprej smo šli z ladijco čez Savo na otok Ava. Tam imajo športni park-obojka, košarka, nogomet, golf… naredili so neke vrste umetno jezero, kjer se ljudje lahko kopajo. Privoščili smo si pijačo in uživali na »plaži«. Vrnili smo se z ladijco nazaj na obrežje, se vsedli v avto in se odpeljali v center mesta. Naprej smo si šli pogledat hram Sv. Save, kjer je Dejan navdušen opazoval umetnine iz kamna. To bo res lepo, če
jim kdaj uspe dokončat. Od tam smo se sprehodili do Kalemegdan, kjer smo se usedli na zid in uživali ob pogledu na Beograd. Končno se je malo ohladilo in bilo je res prijetno. Sprehod
ili smo se še po glavni ulici in se vrnili domov. Teta Liljana je najprej vprašala, če sma kaj jedla in ker nisma, sma takoj dobila večerjo na mizo. Po naporn
em dnevu sma bila zelo utrujena in sma hitro zaspala.
Slik seveda ne morem objavit, ker sem jaz pametna doma pozabla kabel za fotoapart:/.
Splav
Ni komentarjev:
Objavite komentar