Zjutraj ne moreš verjet sem se celo predčasno zbudila. Ker ne znam bit tiha, sem hitro zbudila tudi Dejana. Pospravila sva stvari in se odpravila na zajtrk. Med tem, ko sva jedla, se je razbesnela nevihta. Čeprav sva bila pod streho, naju je skoraj namočilo. Počakala sva, da je ponehalo in se odpravila naprej. Naprej sva se peljala ob Hrvaški obali, čez tistih par kilometrov Bosanske obale in nazaj na Hrvaško. Na meji s Hrvaško je seveda spet bila kolona. Hitro sva spet zavila nazaj v Bosno in Hercegovino, saj sva si želela ogledati Mostar in Jajce. Ko sva prišla do Mostarja, je spet deževalo, zato sem se odločila, da si pogledava samo Stari most in greva naprej. Parkirala sva avto in odšla do mosta. Naredila sva par fotografij in se odpravila nazaj proti avtu. Na poti sva si ogledala še par trgovin, kjer prodajajo razno drobnarijo. Dejan je zagledal terilnico iz kamna, ko je vprašal za ceno, mu je prodajalec ponudil kozarce. Dejanu so bili všeč in odločil se je da jih kupi-za 40€. Jaz sem med tem našla dvojne uhančke za mene. Prodajalec je bil tako navdušen, da je meni ene dal zastonj, Dejanu pa je dal za spomin našitek za na majico z zastavo in napisom Bosna in Hercegovina. Pot do Jajca naju je vodila po soteskah. Na obeh straneh skale, na sredini pa reka in to čudovita reka. Taka kot naša Soča-zelena. Žal je v njej polno smeti. Po mnogih ovinkih sva prispela do Jajca. Pogledala sva stari del mesta, kjer so katakombe. Plačaš vstopnino, da lahko greš sam not. Prideva not in tema. Gledava kaj naj narediva in nato ugotovima, da si moreva sama luči prižgat. Katakombe sicer niso zanimive, luknja v zemlji. Odpravila sva se še pogledat slap. Šla sva še na kosilo in se odpravila naprej-proti domu. Čakala naju je dolga pot in bolj kot sva se približevala domu, bolj je bil Dejan navdušen. Vmes sva še mogla natankat avto in od vseh bencinskih sva se ustavila na najdražji-cene imajo od 1,90 do 2,20 KM/L. Končno spet meja in nadaljevanje po hrvaški avtocesti. Ker naj bi bile na Gruškovju kolone, sva se odločila, da greva čez Varaždin na mejni prehod Zavrč. Končno Slovenska meja. Prideva čez mejo in Dejan: »Uspelo nama je prišvercat martinčke čez 5 mej«, odpre okno in se zdere: »jeeeeeeeeeee!« Bila sva spet doma...
Most v Mostarju
Vse piše...tabla pred vhodom v katakombe
Slap v Jajcu
Števec na katerem bi moglo pisat 2022km :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar