Za konec...

Bilo je nepozabno in zagotovo se bom še vrnila. Še par podrobnosti za konec:

Trajanje: 13 dni
Število držav: 7 (Srbija, Kosovo, Makedonija, Albanija, Črna Gora, Hrvaška, Bosna in Hercegovina
Število mest: 10 (Beograd, Niš, Priština, Ohrid, Tirana, Budva, Kotor, Dubrovnik, Mostar, Jajce
Število prevoženih km: 2330km
Porabljen denar: 1000€
Denar, ki je ostal: 1000 Leke, 1670 Makedonskih dinarjev, 817 Srbskih dinarjev, 18,5 KM, 22,5 Kune, in 1 Turška lira
Število fotografij: 430
Žival, ki je zaznamovala potovanje: martinčki
Najboljša izjava: Punčka je v vodi in pravi svoji mami, ki je v 5 vrsti na ležalniku: »Mama, piškala sem u vodo, da ljude ne vide!«

In še par slik:

Slap v Jajcu

Stari most, Mostar

Dubrovnik

Dubrovnik z obzidja

Kotor, Črna Gora

Mi2 na Jaz plaži, Črna Gora

Sveti Štefan, Črna Gora

Najin domek

Most v Albaniji

Tirana, Albanija

Prikaz ceste na garminu v Albaniji

Ohrid, Makedonija

Nastop slovenskih pevcev v Ohridu, Makedonija

Priština, Kosovo

Meja med Srbijo in Kosovim

Čevapčiči v Nišu

Trnjava v Nišu, Srbija

Teta in stric pred stolpom, Beograd, Srbia

Spomenik na Avali, Beograd, Srbia

Dejan

Ulični nastop

Cerkev sv. Save Beograd, Srbia

Balkan trip 2010…

DAN 13(oz zadnji dan): Mostar; Jajce, Bosna in Hercegovina

Zjutraj ne moreš verjet sem se celo predčasno zbudila. Ker ne znam bit tiha, sem hitro zbudila tudi Dejana. Pospravila sva stvari in se odpravila na zajtrk. Med tem, ko sva jedla, se je razbesnela nevihta. Čeprav sva bila pod streho, naju je skoraj namočilo. Počakala sva, da je ponehalo in se odpravila naprej. Naprej sva se peljala ob Hrvaški obali, čez tistih par kilometrov Bosanske obale in nazaj na Hrvaško. Na meji s Hrvaško je seveda spet bila kolona. Hitro sva spet zavila nazaj v Bosno in Hercegovino, saj sva si želela ogledati Mostar in Jajce. Ko sva prišla do Mostarja, je spet deževalo, zato sem se odločila, da si pogledava samo Stari most in greva naprej. Parkirala sva avto in odšla do mosta. Naredila sva par fotografij in se odpravila nazaj proti avtu. Na poti sva si ogledala še par trgovin, kjer prodajajo razno drobnarijo. Dejan je zagledal terilnico iz kamna, ko je vprašal za ceno, mu je prodajalec ponudil kozarce. Dejanu so bili všeč in odločil se je da jih kupi-za 40€. Jaz sem med tem našla dvojne uhančke za mene. Prodajalec je bil tako navdušen, da je meni ene dal zastonj, Dejanu pa je dal za spomin našitek za na majico z zastavo in napisom Bosna in Hercegovina. Pot do Jajca naju je vodila po soteskah. Na obeh straneh skale, na sredini pa reka in to čudovita reka. Taka kot naša Soča-zelena. Žal je v njej polno smeti. Po mnogih ovinkih sva prispela do Jajca. Pogledala sva stari del mesta, kjer so katakombe. Plačaš vstopnino, da lahko greš sam not. Prideva not in tema. Gledava kaj naj narediva in nato ugotovima, da si moreva sama luči prižgat. Katakombe sicer niso zanimive, luknja v zemlji. Odpravila sva se še pogledat slap. Šla sva še na kosilo in se odpravila naprej-proti domu. Čakala naju je dolga pot in bolj kot sva se približevala domu, bolj je bil Dejan navdušen. Vmes sva še mogla natankat avto in od vseh bencinskih sva se ustavila na najdražji-cene imajo od 1,90 do 2,20 KM/L. Končno spet meja in nadaljevanje po hrvaški avtocesti. Ker naj bi bile na Gruškovju kolone, sva se odločila, da greva čez Varaždin na mejni prehod Zavrč. Končno Slovenska meja. Prideva čez mejo in Dejan: »Uspelo nama je prišvercat martinčke čez 5 mej«, odpre okno in se zdere: »jeeeeeeeeeee!« Bila sva spet doma...

Most v Mostarju

Vse piše...tabla pred vhodom v katakombe

Slap v Jajcu

Števec na katerem bi moglo pisat 2022km :)

DAN 12: Kotor, Črna Gora in Dubrovnik, Hrvaška

Zjutraj sva pospravila najin skromni domek in se odpravila naprej. Zavila sva proti Kotorju. Vožnja čez tunel in že sva bila v Kotorju. Zapeljala sva se mimo trnjave in poiskala parkirišče. Vrnila sva se nazaj proti obzidju in čez glavni vhod odšla v mesto. Mestece so zgradili Benečani in mene je spominjalo na Benetke. Ozke ulice vmes pa trgi z cerkvicami. Odločala sva se če se bova povzepela na trnjavo, ki je je na hribu nad mestom, vendar naju je število 1350-toliko stopnic je potrebno prehodit, da prideš do vrha, prepričalo, da se nama ne da. Po kratkem ogledu sva nadaljevala svojo pot po cesti, ki vodi čez celoten Kotorski zaliv. Mene sta najbolj očarala, dva otočka pri P!!!. Na enem izmed njiju je samostan, na drugem pa cerkvica. Hitro sva prispela do meje. Črnogorci niso komplicirali in hitro sva bila na drugi strani. Hrvati pa…čist druga pesem. Čakala sva 1h. Vožnja in prvi pogled na Dubrovnik-oba sva bila v trenutku čist navdušena. Zapeljala sva se proti centru in na plačljivi coni pustila avto. Dejan je šel kupit parkirni listek, nazaj pa prišel z 5 listki, na katerih bi naj označil prihod-če sva prav razumela (avta nama niso odpeljali, torej sva naredila nekaj prav). Odpravila sva se po hribu navzdol proti vhodu v obzidje. Tam pa množica turistov, toliko, da sploh nisi mogel v mesto. Po nasvetu domačina, sva poiskala drugi vhod. Sprehodila sva se do glavnega trga in od tam do cerkve Sv. Device???. Malo sva se sprehodila po ulicah in uličicah. Poiskala sva vhod na obzidje-vstopnina 10€! Privoščila sva si celo audio guide, ampak sva hitro oba obupala-preveč informacij. Obzidje je resnično mogočno. Žal nisva imela veliko časa, saj so se najini parkirni listki iztekali. Na hitro sva prehodila obzidje iz katerega je čudoviti pogled nad celotnim Dubrovnikom. Vrnila sva se po avto in odpeljala naprej. Odločila sva se, da si sobo poiščeva nekje malo vstran od Dubrovnika. Peljala sva se mimo zaliva na drugi strani mesta, kjer so bile v zalivu zasidrane same križarke-uvau, kako je to veliko! Pripeljala sva se do Slano, kjer sva se končno odločila, da se ustavima in poiščeva sobo. Našla sva prijetno sobico, 2m vstran od morja. Takoj sva vzela, saj sva bila preveč izmučena, da bi se nama še dalo iskat naprej. Jaz sem se odločila, da se še zadnjič skopam v morju.

Kotor

Ulice v Kotorju

Obzidje

Trnjava nad mestom, do katere vodi tistih 1300 stopnic :/

Pogled na "fjord"

Dva ful luškana otočka, ki sta za mene lepša kot Bled ;)

Gužva pred vhodom v stari del Dubrovnika

Ozke ulice

Eden izmed trgov

Zunanja stran

Dubrovnik

Pogled na Dubrovnik iz obzidja

in še enkrat...

Pogled na morje iz apartmaja

DAN 10 in 11: Jaz plaža, Črna Gora

Dva dni uživanja. Zjutraj sva se vstala, si šla v trgovino kupit čokoladne rogljičke, jih pojedla pred šotorom in odšla na plažo. Tam pa sončenje, lenarjenje, malo plavanja oz ležanja na blazini, kako pivo-uživancija. Prvi večer se nama ni dalo nikamor iz, zato sva kar ostala v campu. Malo sva se sprehodila po plaži in ugotovila, da je na drugi strani še lepše, saj je mivka (pa še ležalniki so bolj poceni). Drugi večer sva se zapeljala do Budve. Malo sva se sprehodila po glavni ulici, kupila razglednice in jih napisala.

Tuš :)

Moja prva blazina!!! :))

Mi2 na plaži ;)

Ležalniki in marele-joooj kak je blo fain ;)

plažaaaaaaaaaaaaaaaaa...rajska plažaaa :)

DAN 9: Budva, Črna Gora

Sredi noči naju je zbudil dež. Že čez dan se je oblačilo, ampak sva upala, da bo šlo mimo, pa ni. Naenkrat sva slišala kako kaplje udarjajo po šotoru in grmenje. Začneva čutit kako kaplja po nama. Zunanjega platna šotora nisva dovolj napela in ker se ob dežju še raztegne, se je začelo dotikat notranjega platna. Na teh mestih je začel šotor prepuščat. Na srečo ni bilo hudo tako kot pri najinih sosedih, ki so sredi noči morali pobegniti iz šotora v avto. Do jutra je dež ponehal. Ob 10. ko sva se končno zbudila je bilo že sončno. Šla sva na plažo, kjer sva si spet privoščila ležalnike. Prej sva si še kupila vsak svojo blazino za na vodo-za mene je to moja prva blazina! :) vzela sva svoje nove blazine se spravla na njih in šla uživat na vodo. Popoldan sva se odločila, da si greva pogledat znamenitosti obale. Najprej sva se zapeljala do Svetega Števana. Picture perfect. Majhen otoček povezan s kopnim, na katerega sicer ne moreš, ker je na njem luksuzni hotel. Ampak od daleč zgleda zelo lepo. Od tam sva se odpeljala v Budvo. Sprehodila sva se po Slovenski plaži do marine, kjer so zasidrane same luksuzne jahte. Od tam pa v stari del, kjer so ulice zelo ozke (tiste v Piranu so proti tem zelo široke). V starem delu sva se ustavila v restavraciji na večerji. Za nama je sedela družina, ki je zagotovo imela v lasti eno izmed jaht v marini-praznovali so otrokov rojstni dan z najdražjim šampanjcem na meniju. Po večerji sva se sprehodila nazaj po Slovenski plaži do avta in se vrnila v camp.

Trnjava v Budvi

Sveti Štefan

Najin domek :)

DAN : Jaz plaža, Črna Gora

Zjutraj sva po zajtrku (ki je bil celo vključen v ceno) odpravila naprej proti Črni Gori. Cesta iz Tirane je bila danes polna avtomobilov, saj je bil ponedeljek. Še sreča, da vozi Dejan, ker jaz bi že zdavnaj obupala. Cesta je ne vem koliko pasovna, saj ni narisana niti ena črta, Albanci pa itak vozijo kjerkoli je prostor. V krožnem pa itak kaos-vsi imajo žmigavce v levo. Do meje sva celo bila priči enemu razbitemu avtu in motorju. Pred mejo sva se peljala skozi Shader, nad katerim je mogočna trdnjava, ob njem pa teče reka, ki se izliva v veliko jezero. Čez to reko je speljan samo EN most, pa še ta je enosmeren in lesen! Pred mostom pa je tabla na kateri piše KOPER (600km). Prideva do meje, ki nama je bila zelo všeč, saj imajo Črnogorci in Albanci skupno mejo in čakaš samo enkrat. In Črna Gora… gore in kotline. Spet sva se morala peljati po ovinkih, ampak tokrat vsaj ni bilo prepadov-bili pa so v skalo izklesani tuneli brez razsvetljave. In končno MORJE! Ulcinj, mesto v katerem sva se spet malo izgubila. Za nasvet sva vprašala policista in hitro sva našla pravo pot. Začneva se peljat proti Budvi za nekim starim kombijem iz katerega se je črno in smrdljivo kadilo. En pas ceste je vodil navzdol in dva nazvgor med njima pa polna črta. Ker se nama ni dalo vozit za srmdljivim kombijem je Dejan šel prehitevat(čez polno črto) in nasproti se pripelje policija. Takoj vklopi luči, ampak midva pač peljeva dalje. Čez minuto so že bili za nama z prižganimi lučmi in sireno. Dejan zapelje na stran, policaj pristopi do vozila in prosi za dokumente. Nato reče: »Dejane prevozio si puno špuro.« Reče mu naj stopi z njim do policijskega avta. Kazen je bila od 70-100€ in vrniti bi se morala v Ulcinj, ter plačati sodniku za prekrške. Ampak ker so ti policaji prijazni se da vse zmenit. Dejan mu ponudi 50€ pa roka, ampak ker je policaj pošten vzame samo 30€: »Samo ništa da se priča.« in mu da roko. Navdušena, ker sva prišla skozi brez večjih problemov sva se odpeljala naprej (brez prehitevanja čez polno črto). Odločila sva se, da teh par dni na morju preživiva v šotoru. Izbrala sva si »camp« na plaži Jaz. Prijaviva se in si sama izbereva parcelo na kateri postaviva svoj skromni domek(šotor za 3 osebe). Takoj se preoblečeva v kopalke in se odpraviva na plažo. Luksus. Kamenčki(ravno prav veliki), ležalni in senčniki(sicer za 8€), voda kristalno čista, brez alg… Morje je sicer malo mrzlo ampak kljub temu uživama. Edina težava je nastala, ko sva se začela spraševat kam na WC. Našla sva enega, kjer si mogel plačat 0,50€(ampak glede na to, da bova ostala 4 dni je to malo dosti) in enega, ki je samo za goste restavracije. Po napornih pohodih po campu nisva našla več nič drugega. Tečna, da je to čuden camp v katerem ni niti WC-ja. Zvečer preden sva šla spat, pride gospod iz recepcije preverit, če imava prijavnico. Dejan ga vpraša za WC in pove nama, da je tisti, ki je za plačat, če pokažeš prijavnico zastonj(po tistem, ko sva plačala že 2€). Ampak samo da je, ker ima Dejan drisko in bi naju ta dopust drago stal. :)

Skader jezero

En in edini most čez reko.

Trnjava v Skadru