Zjutraj sva po zajtrku (ki je bil celo vključen v ceno) odpravila naprej proti Črni Gori. Cesta iz Tirane je bila danes polna avtomobilov, saj je bil ponedeljek. Še sreča, da vozi Dejan, ker jaz bi že zdavnaj obupala. Cesta je ne vem koliko pasovna, saj ni narisana niti ena črta, Albanci pa itak vozijo kjerkoli je prostor. V krožnem pa itak kaos-vsi imajo žmigavce v levo. Do meje sva celo bila priči enemu razbitemu avtu in motorju. Pred mejo sva se peljala skozi Shader, nad katerim je mogočna trdnjava, ob njem pa teče reka, ki se izliva v veliko jezero. Čez to reko je speljan samo EN most, pa še ta je enosmeren in lesen! Pred mostom pa je tabla na kateri piše KOPER (600km). Prideva do meje, ki nama je bila zelo všeč, saj imajo Črnogorci in Albanci skupno mejo in čakaš samo enkrat. In Črna Gora… gore in kotline. Spet sva se morala peljati po ovinkih, ampak tokrat vsaj ni bilo prepadov-bili pa so v skalo izklesani tuneli brez razsvetljave. In končno MORJE! Ulcinj, mesto v katerem sva se spet malo izgubila. Za nasvet sva vprašala policista in hitro sva našla pravo pot. Začneva se peljat proti Budvi za nekim starim kombijem iz katerega se je črno in smrdljivo kadilo. En pas ceste je vodil navzdol in dva nazvgor med njima pa polna črta. Ker se nama ni dalo vozit za srmdljivim kombijem je Dejan šel prehitevat(čez polno črto) in nasproti se pripelje policija. Takoj vklopi luči, ampak midva pač peljeva dalje. Čez minuto so že bili za nama z prižganimi lučmi in sireno. Dejan zapelje na stran, policaj pristopi do vozila in prosi za dokumente. Nato reče: »Dejane prevozio si puno špuro.« Reče mu naj stopi z njim do policijskega avta. Kazen je bila od 70-100€ in vrniti bi se morala v Ulcinj, ter plačati sodniku za prekrške. Ampak ker so ti policaji prijazni se da vse zmenit. Dejan mu ponudi 50€ pa roka, ampak ker je policaj pošten vzame samo 30€: »Samo ništa da se priča.« in mu da roko. Navdušena, ker sva prišla skozi brez večjih problemov sva se odpeljala naprej (brez prehitevanja čez polno črto). Odločila sva se, da teh par dni na morju preživiva v šotoru. Izbrala sva si »camp« na plaži Jaz. Prijaviva se in si sama izbereva parcelo na kateri postaviva svoj skromni domek(šotor za 3 osebe). Takoj se preoblečeva v kopalke in se odpraviva na plažo. Luksus. Kamenčki(ravno prav veliki), ležalni in senčniki(sicer za 8€), voda kristalno čista, brez alg… Morje je sicer malo mrzlo ampak kljub temu uživama. Edina težava je nastala, ko sva se začela spraševat kam na WC. Našla sva enega, kjer si mogel plačat 0,50€(ampak glede na to, da bova ostala 4 dni je to malo dosti) in enega, ki je samo za goste restavracije. Po napornih pohodih po campu nisva našla več nič drugega. Tečna, da je to čuden camp v katerem ni niti WC-ja. Zvečer preden sva šla spat, pride gospod iz recepcije preverit, če imava prijavnico. Dejan ga vpraša za WC in pove nama, da je tisti, ki je za plačat, če pokažeš prijavnico zastonj(po tistem, ko sva plačala že 2€). Ampak samo da je, ker ima Dejan drisko in bi naju ta dopust drago stal. :)
Skader jezero
En in edini most čez reko.
Trnjava v Skadru
Ni komentarjev:
Objavite komentar